Učenje skupaj v svetu, ki se nenehno spreminja.

Svet se nenehno giblje.

KopKen je odprta neprofitna organizacija, ki združuje ljudi okoli znanja v svetu, ki se hitro spreminja. Razvijamo in preizkušamo ideje v praksi ter delimo naučeno.

Svet se spreminja. Vedno se je. Danes to gibanje morda čutimo močneje kot kdaj koli prej. Tehnologija se razvija z izjemno hitrostjo. Umetna inteligenca spreminja način, kako iščemo, pišemo, delamo, se učimo, odločamo in ustvarjamo. Kar se danes zdi samoumevno, bo jutri morda videti spet drugače.

Predvsem pa nas to dela radovedne.

Toda hitrost naredi dobra vprašanja pomembnejša, ne manj. Kaj v resnici vemo? Kaj si le mislimo, da vemo? Čemu lahko zaupamo? Katero znanje želimo ohraniti? Kaj lahko varno opustimo? Kaj bi morali ponovno odkriti? In kakšno novo znanje lahko ustvarimo skupaj?

Ne zato, da bi se vrnili v preteklost, temveč da bi šli naprej na trdnejših temeljih. Iz radovednosti postavljamo staro modrost, znanost, obrtno znanje in človeške izkušnje ob bok novim možnostim ter raziskujemo, kaj lahko nastane.

Ljudje se učijo skupaj.

Ena od moči človeških družb je sposobnost, da znanje gradimo skupaj in skozi generacije. Sodelujemo, komuniciramo, pripovedujemo zgodbe, delimo izkušnje in predajamo naprej, kar smo se naučili.

To pomeni, da nikomur ni treba vsakič začeti iz nič. Kar odkrije ena oseba, se lahko druga nauči, izboljša, preizpraša in preda naprej. Znanje lahko potuje med soseskami, poklici, šolami, združenji, podjetji, znanstvenimi področji in kulturami.

To je temeljno izhodišče za KopKen: znanje ni nekaj, kar se skriva le v eni glavi. Znanje raste tudi med ljudmi – s srečevanjem, postavljanjem vprašanj, razlaganjem, poskušanjem, nestrinjanjem in ponovnim začetkom.

Človeško znanje in tehnologija spadata v isti pogovor.

Za KopKen človeško znanje in tehnologija nista nasprotujoča si tabora. Želimo raziskati, kako se lahko medsebojno krepita.

Tehnologija lahko naredi znanje dostopnejše, razkrije povezave, pomaga ljudem ustvarjati in odpirati možnosti, ki so se še včeraj zdele nedosegljive. Hkrati pa tehnologija spreminja način ustvarjanja, širjenja in zaupanja v znanje. To si zasluži tako radovednost kot pozornost.

Kako lahko izkoristimo nove možnosti, ne da bi pri tem tiho izgubili dragoceno znanje? Kako se otroci in mladi učijo v svetu, kjer se zdi, da so odgovori takoj na voljo? Kako organizacije ohranjajo izkušnje? Kako lahko napredek pomaga povezati ljudi? In kaj je potrebno, da lahko vsi še naprej sodelujejo?

Ni nujno, da vsi postanejo tehnološki specialisti. Vsi bi morali imeti možnost nadaljnjega sodelovanja.

Znanje živi.

Znanje ni le v knjigah, podatkovnih bazah, postopkih ali računalnikih. Je tudi v rokah. V izkušnjah. V zgodbah. V lekcijah iz napak, ki jih ni treba ponavljati. V učitelju, ki opazi, kdaj učenec ne razume. V obrtniku, ki sliši, da stroj zveni drugače. V združenju, kjer se nekdo še vedno spomni, zakaj tradicija obstaja. V starem staršu, ki ve, kako narediti nekaj, kar ni bilo nikoli zapisano. V raziskovalcu, ki poveže staro teorijo z novim odkritjem.

Znanje živi, ko ljudje z njim delajo, se o njem pogovarjajo, ga izzivajo, ga razlagajo, ga vadijo in ga posredujejo naprej.

Zato KopKen ljudi spodbuja k pogovoru. Ravno ko je na voljo vedno več informacij, postane človeška izmenjava bolj dragocena.

Odprt za ljudi. Kritičen do trditev.

KopKen želi biti odprt za različne izkušnje, discipline in ideje. Vsak udeleženec si zasluži spoštovanje in lahko prispeva dragoceno vprašanje ali izkušnjo oziroma opozori na nekaj, kar smo spregledali. To ne pomeni, da je vsaka trditev o dejstvih enako dobro podprta.

Razlikujemo med trditvami o dejstvih, interpretacijami, izkušnjami in vrednotami. Ne obravnavamo jih kot zamenljive. Namesto tega sprašujemo, kateri viri, argumenti ali oblike preverjanja ustrezajo vprašanju in njegovemu kontekstu.

Filozofija nam pomaga izostriti vprašanja. Znanost nam pomaga sistematično preizkušati trditve. Obrtno znanje in praktične izkušnje lahko pokažejo, kaj se dogaja v konkretnem kontekstu, kje teorija ne uspeva in katera nova vprašanja ali nadaljnje raziskave so potrebne.

Svoja prepričanja smo pripravljeni spremeniti, ko nam novo znanje za to da razlog. Tako skušamo jasneje razlikovati med tem, kar vemo, kar domnevamo, kar cenimo in kar moramo še raziskati.

Od razmišljanja k dejanju.

KopKen je zrasel iz raziskav, filozofskih vprašanj, paradoksov, modelov in miselnih smeri iz različnih disciplin. Stara vprašanja lahko postanejo presenetljivo aktualna. Novi pojavi nas lahko prisilijo, da ponovno preučimo stare gotovosti.

Vendar teorija ni naša končna točka.

Ideje postanejo močnejše in uporabnejše, ko jih drugi ljudje kritizirajo, izboljšajo, uporabijo ali pa nanje pogledajo povsem drugače. Zato želimo skupaj narediti naslednji korak, kjer koli je to mogoče: z radovednimi posamezniki, združenji, šolami, raziskovalci, centri znanja, podjetji, javnimi organi in lokalnimi skupinami.

Otroci in mladi niso zgolj ciljna publika ali udeleženci. Njihova vprašanja, izkušnje in ideje lahko same po sebi pomagajo oblikovati raziskave in eksperimente.

Nekatere ideje se lahko razvijejo v metode; druge v eksperimente, učna gradiva, lokalne projekte ali nova sodelovanja. Nekatere lahko preprosto ostanejo dobro vprašanje, ki ljudi spodbudi k razmišljanju. Tudi to ima vrednost.

ArtiProof – metoda za to, da je znanje znotraj organizacij vidno, preizkušljivo in prenosljivo – je primer tega, kaj lahko zraste iz tega načina razmišljanja. Druge pobude se lahko osredotočijo na otroke, združenja, prenos znanja, lokalno sodelovanje ali javne eksperimente. Ni treba, da se vse ujema z enim samim modelom. Različna področja dela lahko obstajajo neodvisno in se medsebojno krepijo.

Odprto združenje.

KopKen noče biti organizacija, ki najprej vse uredi in nato svetu pove, kako je. Mi izbiramo nasprotno.

Želimo odpreti prostor idejam, povabiti ljudi, da poiščejo vrzeli in jim ob bok postavijo svoje izkušnje. Želimo izvajati majhne poskuse, graditi na tem, kar deluje, in odkrito ter iskreno deliti, kaj ne deluje – in kaj se iz tega naučimo. Želimo povezati ljudi, ki se sicer morda nikoli ne bi srečali.

Filozof se lahko uči od programerja. Raziskovalec od obrtnika. Podjetje od združenja. Odrasel od otroka. Otrok od nekoga, ki ima pol stoletja izkušenj.

Znanje ne potuje vedno od zgoraj navzdol.

Ni vam treba ustrezati določenemu profilu. Iščemo radovednost, izkušnje, vprašanja, kritike in ideje. Ni vam treba biti strokovnjak, da bi prispevali nekaj dragocenega. In če ste strokovnjak, se vam ni treba strinjati z nami.

Za nas gre odprtost skupaj s spoštovanjem, preglednostjo in pripravljenostjo, da se trditve preverijo. Nihče ne more sam odločati o poteku pogovora.

KopKen želi biti odprto združenje, v katerem se lahko najdejo različne generacije, discipline, ozadja in organizacije. Ne zato, da bi vsi mislili enako, ampak da bi lahko skupaj razmišljali bolje.

Lokalno, kjer je mogoče. Povezano, kjer pomaga.

Mnoga velika vprašanja postanejo resnično zanimiva šele, ko se jih lotimo v majhnem obsegu: v učilnici, združenju, soseski, na delovnem mestu ali preprosto za mizo.

Zato ne želimo le objavljati idej. Želimo ustvariti tudi prostor za lokalne pobude in eksperimente. Ljudem ni treba čakati na obstoj velikega programa. Dobra ideja se lahko začne z majhnimi koraki, se preizkusi in nato deli, da jo lahko drugi razvijejo naprej.

Na ta način lahko lokalne izkušnje prispevajo k skupnemu znanju. In ideja, ki se začne na enem mestu, se lahko nekje drugje razvije v povsem drugačno obliko.

Tudi KopKen se nenehno uči.

KopKen se odloča, da se bo še naprej učil.

Ni nam treba natančno vedeti, kako bo vse izgledalo čez pet let. Nekatere ideje bodo postale močnejše. Druge se bodo spremenile ali izginile. Pojavili se bodo projekti, na katere še nismo pomislili.

To ni pomanjkanje smeri. To je del naše smeri.

V svetu, ki se hitro spreminja, se nam zdi posebno dragocena ena drža: ostati dovolj radovedni, da odkrivamo nove stvari, dovolj kritični, da ne verjamemo takoj vsemu, in dovolj človeški, da še naprej delimo znanje drug z drugim.

Ne iščemo enega končnega odgovora. Iščemo boljša vprašanja in odgovore, ki jih lahko preizkusimo, izboljšamo in pregledamo. Ideje, ki jih je vredno poskusiti, in načine, kako ohraniti znanje živo.